Čebelarjenje na Krasu poteka že dolga stoletja. Umnega čebelarstva pa se je lotil tudi nadučitelj Janko Vodopivec, ki je na Krasu intenzivno čebelaril od leta 1892 do 1937 na pasiščih akacije, češnje, materine dušice, ajde in žepka v krajih Branica, Tomaj, Skopo, Gorjansko, Kosovelje, Grahovo brdo in Šempolaj. O tem pričajo številni njegovi zapisi.
Leto 1910 je bilo prelomno za razvoj naprednega čebelarstva na Krasu. V tedanji »Goriški pokrajink, se je zbralo 60 naprednih čebelarjev, ki so izvolili čebelarski odbor in poverjenike. Čebelarsko društvo Sežana je bilo ustanovljeno leta 1911 predvsem zaradi stimulativnih deželnih in državnih podpor, ki jih je avstrijska država nudila organiziranim in naprednim čebelarstvom. Iz tega se je razvilo gibanje, ki mu gre velika zahvala za prodor takrat novega revolucionarnega načina čebelarjenja v panjih s premičnim satovjem. Nacionalni naboj in odpor, tako avstrijskim kot italijanskim pritiskom, se je tudi v čebelarstvu izrazil skozi zavzetost naših iskanj in odgovorov za izdelavo ustreznega čisto slovenskega panja.
Danes naše društvo, ki zajema območje občin Divače, Hrpelje-Kozine, Komna in Sežane šteje 95 članov. Društvo čebelari s cca 3.800 panji. Čebelarsko društvo beleži v zadnjih letih dobre pašne donose in izjemno kvalitetne medove. V povprečju v zadnjih dveh letih beležimo donose med 25 in 35 kg medu na panj. Takšen rezultat je odraz velikega znanja čebelarjev, veliko nove opreme, urejeri pasišč, dobri oz. boljši zdravstveni oskrbi, predvsem pa naši zavesti, da je primerno zdravstveno varovanje svojih čebel pogoj in porok za dobre družine in dobre donose.
Čebelarsko društvo je organiziralo številna predavanja, oglede sejmov, udeležili smo se problemskih konferenc in natečajev doma in v tujini. Vse našteto dviguje naša znanja o čebelah, tehnologiji čebelarjenja, tehnični opremi, higijeni čebelarja in njegovega čebelarstva in s tem v veliki meri prispeva k dvigu donosov predvsem pa kvaliteti naših pridelkov. Kras v svojih nedrih skriva številne dobrine.
Kras, pojem in sinonim za skopo zemljo, hudo zimo, burjo in sušo. Nekako v takšnih ekstremnih pogojih uspeva številno na kras prilagojeno avtohtono rastlinstvo. Zato so plodovi krasa ( v najširšem pomenu) skromni po količini, v bistvu pa zelo bogati. Medovi krasa so zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini suhi in zreli medovi, zelo bogati z minerali in rudninskimi snovmi, ter encimi. Tipično kraški medovi so ” rešelika, divja češnja, akacija, travniška kadulja, kostanj, hrast, lipa, ajda in žepek ter bršljan “. Zelo bogat floristični sestav in suho podnebje se odražajo v polni in izraziti aromi medu, kar odločujoče prispeva k temu, da je » Kraški med » drugačen od drugih medov.
Zelo veliko znanja in potrpljenja je potrebnega v čebelarju, da uspe pripraviti čebelje družine za nabiranje sortnih nektarjev naštetih rastlin. Nekaterim to uspe. Društvo pa se trudi, da bi to uspelo slehernemu čebelarju. Ker je na krasu flora enkratna danost , znanje čebelarjev pa pogoj, da se darovi narave lahko ponudijo potrošnikom takšni kot jih je narava dala, smo se odločili, da to naravno geografsko danost zaščitimo pod blagovno znamko » Kraški med ».
Ustanovili smo »skupino proizvajalcev ( 25 ) », ki so se podredili strogim merilom certifikata blagovne znamke geografskega porekla in svojo proizvodnjo podredili stalni kontroli višje kakovosti in kontroli geografskega porekla proizvodnje Kraškega medu.
Prvovrstni » Kraški med » lahko kupite v trgovini, pri čebelarju, in na tržnici, ki ima nalepko z znakom:
Predsednik ČD Sežana
Ivan Atelšek